Opazuj nagnjenost osi ter osvetljenost severne in južne poloble preko celega leta. Kaj ugotavljaš?

Okoli katerih tečajev in kdaj se pojavljata polarni dan in polarna noč - dnevi, ko sončni žarki zaradi nagnjenosti Zemlje ne svetijo na njeno površje?

Poskušaj določiti, na katerih poloblah in zakaj imamo posamezne letne čase.

 

 

 

<<< prva stran

 

SKORAJ VSAKO ČETRTO KOLEDARSKO LETO JE PRESTOPNO

Vsi planeti našega Osončja krožijo okoli Sonca. Zemlja obkroži Sonce približno v 365 dneh in 6 urah. Koledarsko leto ima 365 dni. Vsaka štiri leta je prestopno leto, ki šteje 366 dni, ko en dan dodamo februarju.

 


 

ZEMLJINA POT OKOLI SONCA

Zemlja kroži okoli Sonca na povprečni oddaljenosti 150 miljonov km. Oblika poti ni krog, ampak elipsa. Razlike v oddaljenosti so majhne in bistveno ne vplivajo na ogretost. Večji pomen na ogretost pa ima nagnjenost Zemljine osi. Zemljina os je obrnjena vedno v isto smer (proti Severnici) in nagnjena za 23,5 stopinj od navpičnice.

 


 

POSLEDICE REVOLUCIJE SO LETNI ČASI IN RAZLIČNA DOLŽINA DNEVA IN NOČI

Če bi bila Zemljina os navpična, bi bila dan in noč povsod dolga natanko 12 ur. Sonce bi vse leto sijalo z "enako močjo"; letnih časov ne bi poznali. Zaradi nagnjenosti Zemljine osi za 23,5 stopinj pa nastopajo pomembne posledice:

 

1. PET ZNAČILNIH VZPOREDNIKOV je na Zemlji ključnih: ekvator, severni povratnik, južni povratnik, severni tečajnik in južni tečajnik.

 

2. DOLŽINE DNEVA IN NOČI SE SPREMINJA, ker je enkrat proti Soncu bolj nagnjena in osvetljena severna polobla, drugič pa južna. Okoli severnega in južnega tečaja se izmenično pojavljata polarna noč in polarni dan.

 

3. LETNI ČASI se izmenjujejo, ker je enkrat proti Soncu bolj nagnjena in ogreta severna polobla, drugič pa južna.

 

Na poti Zemlje okoli Sonca so pomembni štirje položaji, ker se z njimi začnejo letni časi.

  • Pomlad in jesen se začneta na dan (največkrat 21. marca in 23. septembra), ko sta dan in noč enako dolga, zato ju imenujemo spomladansko / jesensko enakonočje.
  • Poleti je določena polobla bolj ogreta, ker padajo sončni žarki nanjo bolj navpično. Dan je daljši od noči, onstran tečajnika pa se na bolj osvetljeni polobli pojavlja polarni dan. Dan imenujemo poletni  sončev obrat (največkrat 21. junija).
  • Zima se začne, ko je dan najkrajši, ko se onstran tečajnika pojavlja polarna noč in ko je polobla manj ogreta, ker Sončevi žarki nanjo padajo bolj poševno. Ta dan (največkrat 21. decembra) imenujemo zimski sončev obrat.