vetrni relief

 

 

je tipičen za suha in polsuha podnebna območja, priobalni svet ter območja, ki so izpostavljena močnemu delovanju vetrov. Puščavsko in polpuščavsko površje nastaja v sušnih predelih pod vplivom mehanskega razpadanja kamnin in delovanja vetra. Kamnine mehansko razpadajo zaradi velikih temperaturnih nihanj (dan-noč, tudi do 50 stopinj C). Nastaja droben pesek, ki ga veter odpihuje in prenaša ter dodatno drobi, ter večji kosi, ki ostajajo na mestu in razpadajo naprej. Z odpihovanjem (deflacijo) in vetrno erozijo nastajajo različni tipi puščav - peščene, kamnite, skalnate.

Veter razpihuje tudi pesek na priobalnih morskih in jezerskih območjih več km v notranjost in ustvarja sipine. Priobalne sipine se pojavljajo zlasti ob nizkih obalah, ki so močneje izpostavljene vetru (obale Francije, Nizozemske, Danske idr.)

Tudi puhlica je vetrna usedlina. Nastane iz prahu, ki ga prenaša veter.Njena drobnozrnata mineralna sestava in zračnost so idealna podlaga za razvoj globokih, organskih rodovitnih prsti, npr. černozjoma. Puhlica v Evropi je nastala v ledeni dobi na obrobju poledenelih območij. Še danes pa nastaja na severu Kitajske, kamor veter nanaša prah iz osrednjih azijskih puščav.


 

 

odpihovanje finega drobirja

saharski ergi

peščeni vihar

obalna sipina (Devon, GB)

puhlična planota na Madžarskem