rečna akumulacija

 

 

DELTA

je posebna oblika rečnega izliva. Nastane zaradi odlaganja rečnega materiala na morski ali jezerski obali. Ravnina je močvirnata in po njej teče reka v več rokavih. Akumulacija reke je večja kot je erozija morske ali jezerske vode, ob ustju pa reka nima več transportne moči. Material se zato odlaga v obliki trikotnika (grška črka "delta"). Reka tako z utrjevanjem struge podaljšuje tok (reka Pad za okoli 135 m letno, Donava 12 m, Mississippi 98 m, Nil pred izgradnjo Asuanskega jezu 33 m). delte so največkrat zamočvirjene, začetki pa so velikokrat že utrjeni in posejani z raznimi kmetijskimi kulturami.

delta Nila


VRŠAJI

so pahljačasto oblikovane naplavine, ki so jih nasuli gorski potoki (modra barva) na prehodu iz strme grape (S) v dno doline. Je usedlina gorskega potoka, ki se mu zaradi zmanjšanega strmca in hitrosti na prehodu v bolj položen svet (R) zmanjša tudi moč prenašanja gradiva. Voda v potoku ne erodira, ampak akumulira material. Vršaji imajo zlasti v gorskih krajih velik pomen za naselitev.

vršaj (klik) - tloris in profil

vršaj v Pakistanu

Sava pri Jesenicah ne teče po sredi doline, ampak so reko vršaji s Karavank zrinili pod Mežaklo.


REČNE TERASE

nastanejo, ko reka vreže strugo v prodne naplavine ali pa v živo skalo. Terase v živi skali so erozijske, v naplavinah pa akumulacijske. Reka je izpod ledenikov nosila prod in zasipavala kotlino ali dolino. V vmesnih, toplejših obdobjih medledenih dob, ko se je količina vode povečala, je reka v lastno naplavino ponovno urezala novo dolino. Tako so nastale akumulacijsko-erozijske terase (terasa - ravna ploskev, ki prekinja strmec pobočja; nekakšna "stopnica"). Rečne terase so nastale tudi ob dvigovanju površja, ko se je povečal strmec reke.

v dolini Soče je reka ustvarila rečne terase v ledeniških nanosih

Rečne terase v srednjem toku reke Red River v ZDA

nastanek rečnih akumulacijskih teras


 

 

AKUMULACIJA DOLIN IN KOTLIN

Najbolj izrazita posledica rečne akumulacije so ravna dna dolin. Raven svet neposredno ob reki je naplavna ravnica. Nekoč so tu bili močvirni travniki in poplavni logi. Po regulaciji vodotokov so območja spremenili v kmetijska in pozidljiva zemljišča. Kljub temu so obrečne ravnice velikokrat poplavljene in tudi podtalnica je tik pod površjem.

rečni relief v predalpskem hribovju in Vipavski dolini (klik) - reka je nasula material na dno doline. Malo ravnega sveta ima velik pomen za poselitev ljudi in nudi ugodne pogoje za skromno poljedelstvo.

Celjska kotlina - reke s pritoki so kotline nasule z več deset metrov debelimi nanosi rečnega materiala. Dna kotlin so zaradi zračnih prsti in ravnega reliefa idealna za kmetijsko dejavnost. Akumuliran material je tudi pomemben vodonosnik, v katerem se v podtalnici zbirajo bogate zaloge pitne vode.


REČNI OTOKI

Akumulirano gradivo v reki zavira vodni tok, ga razdružuje, oddaljuje, pa zopet združuje. Nastanejo rečni otoki in obsežna prodišča v reki. Reke s seboj nosijo velike količine materiala: Sava Dolinka mimo Jesenic potuje s 160.000 m³ proda letno in Mississippi ob New Orleansu s skoraj 1,5 milijona ton dnevno.


OBALNA RAVNICA

Rižana in Badaševica sta zasipavali plitek Koprski zaliv z rečnim materialmom. Težji prodniki so odloženi na začetku ravnic, pesek in mulj pa že v morju. V preteklosti je bil Koper otok, obdan s plitvim morjem. Med obema vojnama so območje izsuševali in nastale so plitve depresije imenovane bonifike. Večinoma so obdelane, ob mestu in luki pa jih pozidujejo. Škocjanski zatok, zadnji ostanek nekdanjih plitvin, je pomembno zavetišče vodnih ptic in je naravovarstveno zaščiten.

Pomembna danost obalnih ravnic je raven prostor, ki ga Luka Koper izkorišča za gradnjo skladišč in pristaniških naprav. Slaba stran pa je plitvo morje, ki ga bo treba zaradi uvoza večjih ladij, umetno poglobiti.

Naslednja ugodnost ravnine so soline. Široka močvirna ustja rek so v preteklosti prepredli s kanali, nasipi in solinskimi polji. Od 14. stoletja dalje so v kristalizacijskih bazenih pridobivali sol.

Škocjanski zatok


OKLJUKI (MEANDRI) IN MRTVI ROKAVI (MRTVICE)

Reka ob zmanjšanju strmca preide v svoj srednji oziroma spodnji tok, kjer je rečna dolina širša. Reka ima prostor za vijuganje. Teče v okljukih (mneandrih). Počasi tekoča voda teče na zunanji strani nekoliko hitreje in ima zato večenergije za erozijo in prenos materialal kot voda na notranji strani. Tako voda vsebolj spodjeda zunanji breg in stuga se prestavlja vse bolj navzven.  Včasih voda prebije ozek vrat okljuka in sčasoma teče po krajši poti. Tako nekdanji okljuki postanejo mrtvi rokavi (mrtvice).

Meandri in mrtvice reke Pacatonica v ZDA in njihov nastanek (klik)

čez Planinsko polje meandrira ponikalnica Unica - Na ravnini se reki zmanjša erozijska energija. Rečni tok ustvarja okljuke ali meandre - pravimo, da meandrira.