3.1 PREPEREVANJE - kemično in mehanično

| <<<< | PREPEREVANJE | EROZIJA | AKUMULACIJA | VIRI |


 

Preperevanje je proces razpadanja kamnin pod vplivom  atmosferskih pojavov in humusnih kislin. Poteka v vrhnjih predelih zemeljske skorje in tako tam povzroča nastajanje prepereline ter prsti. Preperevanje je proces nastajanja prepereline brez premikanja in ga je zato potrebno ločevati od erozije, ki je premikanje in razpadanje kamnin pod vplivom voda, ledu, vlage in težnosti.


 

a) KEMIČNO PREPEREVANJE

je snovno razpadanje kamnin na manjše dele. Najlepši primer je zakrasevanje. Padavinska voda se navzame CO2 in tvori blago ogljikovo kislino, ki topi apnenec. Voda s ploskovnim raztapljanjem in odnašanjem kamnine v obliki raztopine zniža površje za okoli  5 cm/1000 let. V kraško notranjost pronica po razpokah, ki jih z raztapljanjem apnenca širi. Nastajajo površinske in podzemne kraške oblike.

Dejavniki zakrasevanja so:

  • voda,
  • apnenec (čistost kamnine) in
  • tektonika (po razpokah se voda hitreje širi)

Kraške oblike:

 


 

b) MEHANIČNO PREPEREVANJE

Ko kamnina mehanično prepereva, razpada v vedno manjše koščke. Veliki bloki razpadajo ali se zdrobijo in nastanejo odkruški kamnin, kamni, pesek (najdrobnejši pesek je mivka), melj (velikost zrnc v moki) in glina (manjša zrnca od 0,002 mm).

Mehanično preperevanje poteka zaradi temperaturnih razlik med dnevom in nočjo - razpoko širi voda, ki ponoči zmrzne. Razpoke na apnenčastih tleh lahko širi voda. Kamnina se lomi na manjše koščke, drobi in melje tudi med prenašanjem (voda, veter ali ledeniki, ki material prenašajo, kotalijo in brusijo).

 


 

 

 

melišče pod vrhom gore je nastalo z mehaničnim razpadanjem