OZEMLJE SLOVENIJE V GEOLOŠKI PRETEKLOSTI

era
perioda
začetek (mio. let)

geološka zgodovina slovenskega ozemlja

KENOZOIK
kvartar
2,5
  • peski, gline, puhlica
  • pojav človeka
  • erodiranje “terciarnih” goric na vzhodu in flišnih primorskih pokrajin
  • taljenje ledenikov, akumulacija kotlin in rečnih dolin
  • menjavanje ledenih in medledenih dob
terciar
65
  • alpidsko gubanje
  • kotanja Jadranskega (fliš) in Panonskega morja (lapor)
  • zasavski premog in lendavska nafta
  • tektonsko razlamljanje - kotline, vulkanizem
MEZOZOIK

kreda

jura

trias

230
  • dinozavri
  • vulkanizem (Hg v Idriji)
  • plitvo morje
  • pramorje Tetis (odlaganje mezozoiskih apnencev)
PALEOZOIK

perm

karbon

devon

silur

ordovicij

kambrij

542
  • kopenske živali, dvoživke, plazilci
  • premog (antracit)
  • menjavanje morja in kopnega

 

PREDKAMBRIJ

 

4570
  • začetek življenja (3,5 milijarde let)
  • nastanek trde zemeljske skorje

 

(Vir: Modrijan Založba)

 

Najstarejše obdobje zemeljske zgodovine se začne s strjevanjem zemeljske skorje. V tem obdobju so nastale prve kamnine, ki so se do danes močno spremenile. V Sloveniji ni bilo najdenih predkambrijskih kamnin.

Najstarejše, s fosili dokazane kamnine v Sloveniji, so iz paleozoika na Jezerskem (Virnikov Grintavec, Stegovnik), Kozjaku in Pohorju.

V času mezozoika nastanejo ogromne udorine, ki jih zalije morje Tetis. V njem nastanejo debele sedimentne plasti ostankov trdnih delov organizmov - apnenca.

Na začetku terciarja (kenozoik) prihaja do podrivanja Afriške litosferske plošče pod Evrazijsko, kar povzroči gubanje in narivanje. Morje Tetis se umakne in večji del Slovenije je kopno. Nastanejo Alpe in Dinarsko gorstvo. Na robovih dvignjenega območja v plitvem morju (Panonsko in Jadransko morje) nastajata lapor in peščenjak.

Ob dolgih prelomih v začetku kvartarja (kenozoik) nastaneta Celjska in Ljubljanska udorina, ki ju kasneje s peskom in prodom zapolnijo reke. Ozračje se ohladi in ledeniki prekrijejo površje. Ledeniškemu preoblikovanju sledi rečno preoblikovanje površja (terciarne gorice). Danes površje opazno oblikujejo predvsem zunanji preoblikovalni procesi.