zaposlitvena sestava

Upoštevamo

  • zaposlitev glede na gospodarske panoge
  • delovno aktivno in vzdrževano prebivalstvo

Zaposlitvena sestava prebivalstva nam pove veliko o razvitosti kake države. Delež kmečkega prebivalstva (pri tem so štete aktivne in vzdrževane osebe) se je v zadnjih desetletjih naglo zmanjševal. Pred 2. svetovno vojno ga je bilo v Sloveniji še več kot polovica, ob popisu leta 2012 pa se je ta delež zmanjšal na okoli 5%. V najbolj razvitih evropskih državah se je delež prebivalstva, ki je zaposlen v primarnem sektorju gospodarstva (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo), zaradi zgodnje industrializacije začel zmanjševati že v preteklem stoletju. V zadnjih desetletjih je tam upadel tudi delež zaposlenih v sekundarnih dejavnostih(rudarstvo, industrija, gradbeništvo), saj človeško delo v teh dejavnostih vedno bolj nadomeščajo stroji, roboti, avtomatizacija. Močno je porastel delež zaposlenih v terciarnem (storitve, promet, trgovina, turizem) in kvartarnem sektorju (kultura, izobraževanje, znanost, socialno skrbstvo in državna uprava). Govorimo o terciarizaciji gospodarstva ali o poindustrijski družbi.  

Aktivno prebivalstvo po dejavnostih 1953 in 2012 (Vir: SURS)

 
1953
2012

primarne

54 %

9 %

sekundarne

28 %

32 %

terciarne

9,5 %

29 %

kvartarne

8,5 %

30 %


Aktivno prebivalstvo so tisti, ki za svoje delo prejemajo plačilo ter registrirane brezposelne osebe. Med vzdrževano prebivalstvo štejemo otroke in drugo prebivalstvo z lastnimi dohodki (upokojenci, študentje, prejemniki socialne pomoči, invalidi). Delež aktivnega prebivalstva se zmanjšuje - leta 1953 je bilo aktivnih 56%, leta 2014 pa le še 44%. Zaradi staranja prebivalstva se bo delež še zmanjševal. Leta 2014 je bila brezposelnost 13% (v EU 11%, Grčija 27%, Avstrija 5%).