narodna sestava

Prebivalstvo, ki živi na nekem ozemlju že stoletja, imenujemo avtohtono prebivalstvo. Poleg Slovencev, ki so v Sloveniji vseskozi predstavljali veliko večino prebivalstva, živi v Sloveniji na sklenjenem ozemlju tudi večje število avtohtonega madžarskega in italijanskega prebivalstva. Madžari živijo v Prekmurju ob madžarski meji, Italijani pa na obalnem pasu v Koprskem primorju. V Sloveniji živi poleg avtohtonega tudi priseljeno prebivalstvo, ki večinoma izvira iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. Večina tega prebivalstva je razpršenega po mestih in drugih večjih krajih.

Narod je skupina ljudi, ki ima isto kulturno-zgodovinsko preteklost (običaje in navade, zgodovinske dogodke in okoliščine, jezik), etnično ozemlje ter isto narodno zavest (narodna identiteta - občutek pripadnosti). V Evropi danes ne moremo najti države, v kateri bi živeli pripadniki samo enega naroda. Državne meje niso vedno tudi narodnostne (etnične) meje. Državne (politične) in narodne (etnične) meje se ne ujemajo vedno. Tako lahko en del večinskega naroda državna meja "odreže". Onstran državnih meja so se do danes ohranile različne narodne manjšine.

Slovenci v zamejstvu so del naroda, ki zaradi spremembe meja v preteklosti danes živijo na narodno mešanem ozemlju v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V teh državah in na Hrvaškem imajo zamejski Slovenci položaj narodne manjšine. V Italiji živi okoli 80 do 100 tisoč Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski Krajini; v Avstriji od 40 do 60 tisoč Slovencev na Koroškem in Štajerskem; na Madžarskem okoli 3000 Slovencev v Porabju, na Hrvaškem pa živi okoli 13 tisoč Slovencev (največ v Zagrebu in Reki ter obmejnih krajih).

 

 

Večina prebivalcev Slovenije ima slovensko državljanstvo, tako je v Sloveniji leta 2010 prebivalo le 3,5% tujcev. Slovenija je precej homogena država, saj predstavljajo Slovenci več kot 80% prebivalstva. V državi živita italijanska in madžarska narodna manjšina ter posebna romska etnična skupnost. Pravice obeh manjšin so zagotovljene z ustavo. Na narodno mešanih ozemljih sta poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina in madžarščina. Poleg tega imajo pravico do uporabe narodnih simbolov, do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku in do svojih predstavnikov v organih lokalne skupnosti in v Državnem zboru...

nemška narodna manjšina... Več >


 

Med najpomembnejše pravice narodnih manjšin spadata dosledna dvojezičnost vseh uradnih napisov in možnost uporabe materinščine v šolstvu in na drugih področjih javnega življenja. Zlasti šolstvo v maternem jeziku je najpomembnejši element ohranjanja vsake narodnostne manjšine.