izobrazbena sestava

Pri izobrazbeni sestavi ugotavljamo:


V zadnjih desetletjih se je od popisa do popisa šolska izobrazba prebivalstva, starejšega od 15 let, nenehno izboljševala. Pri tem so bile precejšnje razlike med razvitimi in manj razvitimi območji v državi.

Leta 2013 je imela dobra četrtina (27,3 %) prebivalstva, starega 15 in več let, osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, dobra polovica (53,3 %) srednješolsko ter slaba petina (19,4 %) višjo in visokošolsko izobrazbo. Kljub temu še vedno zaostajamo za gospodarsko najbolj razvitimi državami. V študijskem letu 2013/14 je bilo v višješolsko ali visokošolsko izobraževanje vključenih 52% prebivalcev Slovenije, starih od 19 do 24 let. Učinkovitost študija je za petino zaostajala za povprečjem EU in še bolj za visoko razvitimi državami.

 


 

 

Izobrazbena sestava:

    • delež pismenosti
    • funkcionalna nepismenost
    • stopnja izobrazbe

 

Izobrazba vpliva na razmišljanje ljudi, na njihov svetovni nazor, pogled na svet, razmišljanje, demokratičnost, na zaposlitev, delo in način življenja na sploh. Višja izobrazba družbe načeloma pomeni večjo ustvarjalnost, pripravljenost na učenje, prilagodljivost novim tehničnim in družbenim spremembam, izboljšavam in večjo objektivnost ter lasten pogled na svet. Človeka, ki ne razmišlja z lastno glavo in ki ne zna razmišljati objektivno, so v zgodovini zmeraj izkoriščali in vodili drugi; zmeraj je bil suženj svojega neznanja. Višja izobrazba ne pomeni, da vse znaš, temveč, da imaš višjo in širšo osnovo, v katero lahko vstavljaš novosti, spremembe, različne ideje... Več stvari poznaš in lažje se samoizobražuješ. Človek se uči celo življenje. Višja izobrazba pomeni višjo "natreniranost" možganov. Nogometaš z "natreniranim" telesom, čeprav ni alpinist, bo lažje prišel na Triglav, kot nekdo, ki cele dneve poseda doma.