KOČEVARJI - KOČEVSKI NEMCI

Grofje Ortenburžanski so v začetku 14. stol na to območje naselili nemške kmete iz Koroške in vzhodne Tirolske. Kočevska, ki pred naselitvijo Nemcev skoraj ni bila naseljena, je obsegala območje, veliko približno 860 km2 z 176 naselji in glavnim mestom Kočevjem. Preko 600 let so Kočevarji uspeli ohraniti svojo kulturo, govorico, običaje, šege in jezik, tudi v najtežjih pogojih (turški vpadi, francoska zasedba in po letu 1918 tudi nacionalizem v novo nastali državi). Na kraški skromni kraški zemlji in razdrobljeni posesti so se preživlajli s kmetovanjem ter trgovnajem z lesom, lesnimi izdelki in živino, pa tudi s slaščicami, platnom in kostanjem. Od druge polovice 19. stoletja do leta 1941 se je skoraj polovica Kočevarjev izselila, predvsem v Ameriko. V letih 1941/42 so fašisti preko 12 000 Kočevarjev naselili na Krško-Brežiško kotlino, od koder so prej pregnali slovensko prebivalstvo. Leta 1945 so ti, na slovenske domove naseljeni Kočevarji, zbežali v sosednje države. Nekateri Kočevarji pa so, kljub fašističnemu pritisku leta 1941 ostali na Kočevskem, na svojih domovih. Po vojni so bili Hitlerjevi zločini pripisani vsem Nemcem, zato ni bilo možno javno izražanje nacionalne pripadnosti. V tem smislu pomeni "Kočevar" oznako za nacionalno pripadnost. Nemci, torej tudi Kočevarji, v Sloveniji ne uživajo posebnih manjšinskih pravic (npr. nimajo šol v svojem jeziku, vrtcev, dvojezičnih krajevnih napisov ipd). To je tudi eden od najpomembnejših razlogov za asimilacijo (raznarodovanje, stapljanje naroda z večinskim).