Zemlja se v 24 urah zavrti za 360 stopinj okoli svoje osi.

Zemlja se v 1 uri zavrti za 15 kotnih stopinj (360 stopinj : 24 ur = 15 stopinj). V tem pasu, ki je torej širok 15 dolžinskih kotnih stopinj, imajo vsi kraji enak krajevni čas. Pas omejujeta dva poldnevnika in ga imenujemo časovni pas. Na Zemlji imamo torej 24 časovnih pasov, ker ima dan 24 ur in se zemlja v tem času enkrat zavrti okoli svoje osi.

Izhodiščni pas je grinviški svetovni čas (GMT-Greenwich Mean Time). Ure se proti vzhodu prištevajo, proti zahodu pa odštevajo.

Ko je na primer v Londonu ura 12, je pri nas (srednjeevropski časovni pas) že 13... ko je na primer na silvestrovo v Londonu ura 23, si pri nas že voščimo srečno novo leto, na Japonskem je ura takrat že 8 zjutraj 1. januarja, v New Yorku pa 18 zvečer 31.decembra. To pomeni, da so nekje, vzhodno od Londona, že 1. januar skoraj preživeli, medtem, ko je v Londonu šele silvestrovo.

Ker en obrat Zemlje okoli svoje osi traja 24 ur (en dan), se torej mora nekje spremeniti datum. Dogovorili so se, da se bo datum spremenil tam, kjer bo sprememba najmanj opazna, kjer živi najmanj ljudi - to je na 180 poldnevniku, ki poteka čez redko poseljeni Tihi ocean in ki ga zato imenujemo datumska meja.

časovni pasovi na Zemlji


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/4/4b/Timezones.png/700px-Timezones.png